Predstavljali so 9,6-odstotni delež BDP, kar je za skoraj odstotno točko več kot v predkoronskem letu 2019, so navedli na Statističnem uradu RS (Surs).

Izdatki za storitve, opravljene v bolnišnicah, so znašali 38,6 odstotka od skupnih tekočih izdatkov za zdravstvo, izdatki za storitve, opravljene v zunajbolnišničnih ambulantah, so obsegali 24,5 odstotka, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago pa 21,5 odstotka.

Razmerje med javnimi in zasebnimi viri pri financiranju zdravstvenega varstva se med leti ne spreminja bistveno: delež javnih virov je znašal 74,3 odstotka, delež zasebnih virov pa 25,7 odstotka. Sredstva iz obeh virov so se v primerjavi z 2021 zvišala: iz zasebnih virov za 8,1 odstotka, sredstva iz javnih virov pa za 10,8 odstotka. Osnovni nosilec financiranja zdravstvenega varstva so skladi socialne varnosti. Ti so tudi v letu 2022 prispevali nekoliko manj kot dve tretjini tekočih izdatkov za zdravstvo.

V strukturi zasebnih izdatkov je delež prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj znašal 46,3 odstotka, delež neposrednih izdatkov gospodinjstev 49,8 odstotka, delež izdatkov družb (za storitve sistematskih pregledov zaposlenih) 3,4 odstotka in delež izdatkov neprofitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, 0,4 odstotka.

Izdatki gospodinjstev za zdravstvene storitve in blago so obsegali 700 milijonov evrov, kar je za 9,7 odstotka več kot v letu prej. Neposredno iz žepa (doplačila oz. samoplačništvo) so gospodinjstva največ denarja porabila za zdravila in drugo medicinsko blago (56,9 odstotka), sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave (37,7 odstotka), pri čemer so zobozdravstvene storitve predstavljale 11,1 odstotka vseh tovrstnih sredstev v obliki doplačil.

Več kot tri četrtine tekočih izdatkov za zdravstveno varstvo (76,7 odstotka) je bilo porabljenih za financiranje storitev kurativnega zdravljenja ter za zdravila in drugo medicinsko blago. Po deležu so sledili izdatki za storitve dolgotrajne zdravstvene oskrbe - zdravstveni del. Izdatki za storitve kurativnega zdravljenja so bili za 10,7 odstotka višji kot v letu 2021, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago pa za 14,8 odstotka.

Na Sursu navajajo, da je pri izdatkih za dolgotrajno oskrbo občutna rast. Izdatki za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so znašali 639 milijonov evrov, kar je 18,3 odstotka več kot v letu 2021, izdatki za socialni del pa 215 milijonov evrov, kar je 7,1 odstotka več. Skupna nominalna rast izdatkov za dolgotrajno oskrbo je bila 15,3-odstotna. V deležu BDP je to pomenilo 1,5 odstotka.

Največji del izdatkov za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe je bil namenjen za izvajanje dolgotrajne oskrbe v institucijah, znašal je 53,9 odstotka. 45,8 odstotka teh izdatkov je bilo porabljenih za zagotavljanje takšne oskrbe na domu. To so upravičenci lahko prejemali v obliki storitve ali oskrbe (patronažna služba, storitve pomoči na domu in osebne asistence ter družinski pomočniki) ali v obliki denarnega prejemka.

Nekaj manj kot pol odstotka izdatkov je bilo namenjenih za izvajanje takšne oskrbe v okviru storitev dnevnega varstva. V primerjavi z letom 2021 so bili izdatki, namenjeni izvajanju dolgotrajne oskrbe na domu (zdravstveni del), znatno višji, in sicer za 23,7 odstotka.

Prve ocene za leto 2023 kažejo, da so tekoči izdatki za zdravstveno varstvo brez investicij znašali 5,94 milijarde evrov. Glavni viri financiranja zdravstvenega varstva so bili skladi socialne varnosti (64,6 odstotkov vseh virov financiranja) in izdatki gospodinjstev iz žepa (12,9 odstotkov). Sledila so sredstva iz prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj z 12,3-odstotnim deležem, sredstva centralne in lokalne države z 9,3 odstotka ter sredstva družb in nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, z 0,9 odstotka, so še objavili na spletni strani Sursa.